PRESLIKAVA

Vtisnila sem se vate
kakor mikrokozmična preslikava.
Razporedila svoje osnovne delce
med dlake in dlačice tvoje kože.
Se ti prekapljala v kri.

Zdaj skozi tvoje oči
zrem samo sebe.
Skozi tvoj dotik se občutim.
Mehka sem in priležem se ti.
Podrsava z lici.
Dve celični jedri,
ki v svoji sredici nosita
isti kod.

Kdaj sem se zluščila s tebe
kot barva poletja?

JE SEN

Med zlatom in krvjo
vdihne dan
pramene svetlobe.

Med mrakom in nočjo
tiho vstopaš v sobe
mojih sanj.

STENA

V meglico se bom prišila
in se v lenem jutru

ob Steno privila,
podobna zmehčanemu putru
se bom vzdolž Sfinge razlila,
na Zlatoroga police
naslonila rosno lice,
nad Črnim grabnom bom zadrhtela
in pokleknila vase
za tiste, ki jih je vzela
gora skozi minljive čase.
V Rumeni votlini bom poslušala
njeno pokljajoče srce.


Kje je, Stena, tvoja resnica?

Kdo ti je dal obraz in ime?


In potem bom znova meglica,
v katero krokar krila upre.